E fa'apefea ona toe maua lou igoa fa'aaoga ma le uputatala i lau numera o fa'amaumauga a le Ekalesia?

Afai o oe o se tagata o le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o aso e gata ai, atonu e mafai ona e toe maua mai lou igoafa'aaoga o le FamilySearch i lau numera o le pepa fa'amaumau o le Ekalesia.

Afai e le o oe o se tagata o le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o aso e gata ai, pe afai e le mafai ona e maua le numera o lou pepa fa'amaumau o le Ekalesia, tagai i tusiga o lo'o feso'ota'i i lalo mo se fesoasoani i isi a tatou filifiliga o le toe fa'aleleia.

Ae e te le'i amata

O le faaaogaina o lau numera o le pepa fa'amaumau a le Ekalesia mo le toe maua mai o le account, o le filifilga tonu lava lena e tatau ona i ai i le fa'atulagaga o lau account a le Ekalesia. Afai e le o lena, fa'aaoga lau telefoni feaveai po o le tuatusi imeli.

Manatua: O nisi tagata o le Ekalesia i le Iunaite Setete (United States) ma Kanata (Canada) e le mafai ona fa'aaogaina la latou numera o le fa'amaumauga a le Ekalesia mo le toe maua mai o le tala. O se fa'afitauli taua lenei o lo'o tatou taumafai e foia. Seia o'o ina foia lenei lomiga, o le fa'aaogaina o se telefoni feaveai po o le tuatusi imeli ua na o le pau lea o le ala e toe maua mai ai lou igoa fa'aaoga ma le uputatala. O tagata faigaluega o le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o aso e gata ai, faifeautalai, faiaoga o le seminare, ma ta'ita'i fa'ale-Ekalesia e i ai tala o "galuega". E le mafai e tagata o le Ekalesia e i ai tala o le aufaigaluega ona fa'aaogaina le numera o le latou pepa fa'amaumau mo le fa'amatalaga.

O tamaiti e i lalo ifo o le 18 (sefuluvalu) tausaga e i ai tagata o le Ekalesia e mafai ona fa'aaogaina le numera o le pepa fa'amaumau a le Ekalesia mo le toe fa'aleleia o le fa'amatalaga.

La‘asaga (uepisaite)

  1. I le tulimanu taumatau pito i luga o le uepisaite a le FamilySearch, kiliki le saini i totonu.
  2. Fai se tasi o mea ne'i, e fa'alagolago lava pe ua galo ia te o'e na'o lou igoa fa'aaoga, na'o lau uputatala, po o mea uma fo'i e lua: 
    • Na o le igoa fa'aaoga: kiliki le igoa fa'aaoga i lalo ifo o le vaega o le uputatala.
    • Na o le uputatala: kiliki le uputatala i lalo ifo o le vaega o le uputatala.
    • E le lua: kiliki le igoa fa'aaoga i lalo ifo o le vaega o le uputatala. Ona, i luga o le screen e soso'o ai, kiliki le pusa e siaki ai ua galo ia te au lau uputatala.
  3. Filifili le numera o le pepa fa'amaumau a le Ekalesia, ma ta i totonu lou aso fanau ma le numera o le pepa fa'amaumau o le Ekalesia, ma kiliki le OK.
  4. O le a le isi mea e soso'o ai e fa'alagolago lea pe a e fa'ailoa atu ua galo ia te o'e.
    • Na o le igoa fa'aaoga: o le fa'ailoga o lo'o i le itulau toe fa'aali, fa'atasi ai ma lau igoa fa'aaoga e otometi lava ona fa'atumuina. Ua mafai ne'i ona e taina lau uputatala, ma saini e alu i totonu. Pe afai fo'i e te iloa ua galo fo'i ia te oe lau uputatala, kiliki le uputatala e toe seti ai lau uputatala.
    • Na o le uputatala: o le filifiliga e toe seti lau uputatala e fa'aali mai.
    • E fai uma: o le filifiliga e toe seti ai lau uputatala o le a fa'aali mai. E fa'aali lou igoa fa'aaoga i luga o le screen.
  5. Afai e "mana'omia ona toe seti lau uputatala" ia fai le mea lenei:
    1. Ta i totonu se uputatala fou.
    2. Fa'ama'onia le uputatala fou.
    3. Kiliki le toe seti.

La‘asaga (polokalama fe‘avea'i)

  1. Amata i le gafa o aiga po'o le polokalama feaveai o mea e Manatua.
  2. O'omi saini i totonu.
  3. Afai ua galo lou igoa fa'aaoga po o le uputatala, o'omi le Fesoasoani.
  4. Fai se tasi o mea ne'i, e fa'alagolago lava pe ua galo ia te o'e na'o lou igoa fa'aaoga, na'o lau uputatala, po o mea uma fo'i e lua: 
    • Na o le igoa fa'aaoga: O'omi le igoa fa'aaoga?
    • E na o le uputatala: O'omi le uputatala ua galo?
    • E na o le: tata le igoa fa'aaoga? Ona, i luga o le screen e soso'o ai, kiliki le pusa e siaki ai ua galo ia te au lau uputatala.
  5. Filifili le numera o le pepa fa'amaumau a le Ekalesia, ma ta i totonu lou aso fanau ma le numera o le pepa fa'amaumau o le Ekalesia, ma tata le OK.
  6. O le a le isi mea e soso'o ai e fa'alagolago lea pe a e fa'ailoa atu ua galo ia te o'e.
    • Na o le igoa fa'aaoga: o le fa'ailoga o lo'o i le itulau toe fa'aali, fa'atasi ai ma lau igoa fa'aaoga e otometi lava ona fa'atumuina. Ua mafai ne'i ona e taina lau uputatala, ma saini e alu i totonu. Pe afai fo'i e te iloa ua galo fo'i ia te oe lau uputatala, o'omi le uputatala e toe seti ai lau uputatala.
    • Na o le uputatala: o le filifiliga e toe seti lau uputatala e fa'aali mai.
    • E fai uma: o le filifiliga e toe seti ai lau uputatala o le a fa'aali mai. E fa'aali lou igoa fa'aaoga i luga o le screen.
  7. Afai e "mana'omia ona toe seti lau uputatala" ia fai le mea lenei:
    1. Ta i totonu se uputatala fou.
    2. Fa'ama'onia le uputatala fou.
    3. Tata le toe seti.

La‘asaga ( Gafa o le Aiga Lite )

  1. Kiliki le igoa fa'aaoga po o le uputatala i lalo o le fa'amau (button) o saini e alu ai i totonu.
  2.  Ona matala mai lea o se itulau o le toe fa'aleleia o le fa'amatalaga i le palausa uepi, e fa'alagolago i mea ua e filifilia:
    • Ou te le iloa lou igoa fa'aaoga Filifili le numera o le fa'amaumauga a le Ekalesia o lau filifiliga o le toe fa'aleleia. Kiliki le fa'aauau. Ta i totonu le numera o lou fa'amaumauga o le Ekalesia ma le aso fanau i totonu o le avanoa, ona tata lea o le fa'aauau. O lo'o fa'aali mai le itulau e saini ai i totonu. Ua taina lou igoa fa'aaoga mo oe. Afai e te iloa lau uputatala, ta i totonu, ma saini e alu i totonu. Afai e te le iloa lau uputatala, kiliki ou te le iloa lau uputatala.
    • Ou te le iloa lau uputatala. Ta i totonu lou igoa fa'aaoga, ona ta lea o mata'itusi mai le tusiga captcha. Kiliki le fa'aauau. Auina atu tali i so'o se fesili o le puipuiga e ono tulai mai. Filifili mai filifiliga o avanoa o le toe maua mai, ma kiliki le fa'aauau.

Tusitusiga feso‘ota'i

Ua galo la'u uputatala o le FamilySearch po o le igoa fa'aaoga

moduleTitle